Originalna stran: ZetaTalk/Being Human/Fear

ZetaTalk: Strah


Strah je varovalno čustvo, brez katerega človeštvo ne bi preživelo - prvi ljudje bi stopili čez skalni previs, stopili naravnost pred divje zveri ali se prepustili svoji radovednosti o strupenih kačah.

Vendar se lahko v inteligentni, zavestni vrsti strah razvije do mere, ko diktira življenje osebka, ko domišljija predenj postavlja možnosti in posledice, do katerih težko pride. Sami imate pregovor - enkrat opečen, dvakrat sramežljiv - kar pomeni, da lahko strah precej napihne dejanski incident, ki v spominu precej preraste dejanski dogodek. Neredka situacija je ohromljujoči strah, posledica dogodka v otroštvu, ki zaradi otrokove perspektive preraste vse meje. Bil je majhen, ko ga je nadrl nekdo, teoretično dovolj velik, da ga ubije, zdrobi kot hrošča. Zdaj kot odrasel otrok ne more stopiti v podobne situacije, saj čuti velik strah, občutek ima, da bo ubit. Morda je bil osnovni incident zaradi keksa, ki si ga je takrat želel, a zdaj odrasel prenaša to na vsak objekt, ki si ga želi. Zato je odrasel ohromljen, nezmožen zaprositi za delo, se dogovoriti za zmenek ali kupiti nov avto - vse zato, ker so ga nadrli, ko se je stegoval za keksom.

Za tiste, ki mislijo, da je zgornji primer ekstremen, je bolj splošen kot ne. Strah lahko v inteligentni vrsti postane nerazumen in če mu to dopustimo začne diktirati življenje osebe. Ključ, da se osvobodite takšnega strahu je, da vedno preučite smiselnost svojega strahu. Kaj je najslabše, kar se lahko zgodi? Če nadaljujete, ali boste res ubiti? To proučevanje omogoča ločevanje med strahom pred hojo čez skalni previs od strahu pred dogovorom za zmenek ali nošenjem drugačne vrste oblačila. Ko ugotovite, da je strah neosnovan, brez resne osnove, ga ignorirajte in nadaljujte. Najhitrejši način, da se znebite nesmiselnega strahu je, da ga izzovete.

Vse pravice pridržane: ZetaTalk@ZetaTalk.com


[ Pogovor z Zetami ] [ Težki časi ]